Sejem rabljenih učbenikov bo tradicionalno potekal v predverju Ljubljanskih Križank., 3. in 4. septembra 2010 (petek: 12.-19. ure in sobota: 9.-17. ure).

V petek, 3. septembra ob 13.30 uri bo obiskovalce nagovoril župan MOL Zoran Janković, za njim pa pisatelj in publicist Aleš Debeljak.
V soboto, 4. septembra pa bo ob 13. uri nastopila literarno-glasbena skupina Swarga.

    Ta članek o študentskih demonstracijah bom zastavil drugače kot pa velika večina medijev v Sloveniji. In sicer se bom osredotočil na samo bistvo študentskih in dijaških demonstracijah, zaradi katerega je bila večina od okoli 10 000 študentov in dijakov 19.5., v Ljubljani. To sredo smo dijaki in študentje zahtevali predvsem ohranitev študentskega dela, kot pomembnega socialnega korektiva, ki omogoča študij vsem mladim, ne glede na njihov ekonomski položaj, in da se dijakom do 18 leta ne ukinejo državne štipendije.

    O teh naših zahtevah je bilo v medijih, po »črni« sredi bolj malo govora, saj niso bile tako spektakularne kot prerešetano pročelje parlamenta, zato se čutim dolžnega, da jih na tem mestu poudarim. Če še nekako zastopim komercialne medije, da je njihovo celotno poročanje o študentskih demonstracijah obsegalo le 10% pijanih, nezainteresiranih in objestnih »demonstrantov«, saj so ti veliko bolj zanimivi za slovensko javnost, kot pa ostalih 90% demonstrantov, ki so nekateri manj, nekateri bolj informirani, a vsi z jasnim namenim, boriti se za študentske in dijaške pravice, prišli v Ljubljano, takega načina poročanja nikakor ne morem oprostiti RTV-ju, ki naj bi ji z obveznim plačevanjem, zagotavljali neodvisnost in s tem nevtralnost.

   Ko sem po demonstracijah, ki so najprej dve uri trajale na Prešernovem trgu, in se potem zaključile pred parlamentom, gledal poročanja medijev o njih, sem se vprašal, če sem bil sam na istih demonstracijah. Povsod pijani in glupi dijaki, ki so prišli na demonstracije, le zaradi tega, ker jim ni bilo treba k pouku, povsod le objestni demonstranti, ki skandirajo navijaške slogane in provocirajo policijo, ter povsod počene šipe parlamenta. Če ne bi bil sam na demonstracijah, bi si verjetno mislil enako kot velik del Slovenije-kaj za vraga pa te razvajeni mulci mislijo da so, da iz žive objestnosti razbijejo parlament. Tako pa sem bil na demonstracijah, in vam lahko povem, da nas ostalih 9000 demonstrantov ni prišlo v Lj, ker smo bili opravičeni pouka, niti nismo bili mrtvo pijani in ne boste verjeli, da nas 9000 ni metalo granitne kocke v parlament. Tja smo prišli na jasen in na legitimen način zahtevati predvsem to, da nas vlada začne v pogovoru glede zakona o malem delu in ostalih stvareh, ki se neposredno dotikajo študentov obravnavati kot enakovrednega partnerja, ne pa da njen socialni dialog, izgleda bolj kot pokroviteljski monolog.

    In njen odziv in odziv medijev, ki so manjšino pijanih, nezainteresiranih in objestnih demonstrantov izrabili, da so vso slovensko javnost obrnili proti študentom, ob tem pa odvrnili pozornost od pravih problemov, ki tarejo slovensko mladino, nam je dal jasno vedet, kako izgleda oz bo izgledal »socialni« dialog s to vlado. Kakšnih večjih problemov vlada verjetno ne bo imela v dialogu z mrtvo organizacijo, saj so nas 19.5., medijsko linčali.

    Slovenska javnost se bo ob takem in podobnem pisanju verjetno zmrdovala, saj ne morem izbrisati bombardiranja medijev o huliganskem študentskem desantu na parlament. A naj vam položim eno misel na srce. Študentje, delavci, upokojenci, brezposelni in ostale socialno šibke skupine smo lahko močne le, če smo enotni in stojimo drug drugemu ob strani. Če se povzroči razkol med nami oziroma obrne javnost proti nam, je to lahko le voda na mlin oblasti in kapitalu.

                                                                                                                     Matej Jemec

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) kot organizator dijaško-študentskih demonstracij 19. 5. 2010 ne odstopa od legitimnih zahtev, ki so jih dijaki in študenti predstavili na javnem shodu. Demonstracij se je udeležilo preko 10.000 udeležencev, ki so zahtevali ureditev socialnega položaja študentov in dijakov ter izrazili nasprotovanje prikritemu ukinjanju študentskega dela, brezplačne prehrane za dijake in državnih štipendij.

Kljub temu so poslanci Državnega zbora na izredni seji 25.5.2010 obravnavali predlog Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), s katerim se ŠOS nikakor ne strinja. Predlog ZUPJS ukinja državne štipendije mladoletnim dijakom. S tem bi se število dijakov z državno štipendijo zmanjšalo iz 23.000 na 18.000, saj bodo ob državno štipendijo vsi, razen dijakov četrtih letnikov. Poleg tega se ukinja tudi otroški dodatek staršem polnoletnih otrok. Tako bi otroške dodatke po novem prejemali le starši mladoletnikov.

Kljub nasprotovanju številnih dijakov na sredinih demonstracijah so poslanci že 20. 5. 2010 sprejeli predlog Zakona o šolski prehrani, ki ukinja brezplačno malico za dijake. Dijaki in študeni se sprašujemo, kako lahko poslanci kljub vsem dogodkom v zadnjih tednih, še vedno sprejemajo zakonodajo, ki zmanjšuje naše socialne pravice?

Na ta način slovenski politični vrh vsem mladim arogantno sporoča, da pri nas res ni prostora za dialog in da mnenje ljudi v naši državi ne šteje. Kdaj bo naš glas upoštevan? Kdo se slepi, da v tej socialni državi še vedno obstaja dialog?

Mladi se s tem nikakor ne moremo strinjati in izvoljenim politikom sporočamo, da bomo svoje pravice branili naprej! Skupaj!

Ekipa Škisove tržnice tudi letos pripravlja zanimiv program, ki bo potekal 5. maja vse od 12.00 pa do 2.00. Na Letnem telovadišču ND – Ilirija se bo v popoldanskem programu predstavilo 55 študentskih klubov z rdečo nitjo 'Moj kraj, moj ponos'. Hkrati bo na prizorišču potekal bogat spremljevalni program, na dveh odrih pa zanimive kulturne točke. V večernem delu se bo celotno dogajanje preselilo na odra. Vstopnine NI!

več o tržnici na: http://www.skisova-trznica.si/

OD DANES NAPREJ, DNE 8.2.2010 MED TEDNOM NI VEČ URADNIH UR NA KŠOPPU. V ČASU DEŽURSTVA, KI SE IZVAJA OB PETKIH IN SOBOTAH OD 18:00 DO 22:00 URE LAHKO UPORABLJATE NAŠE PROSTORE OZIROMA VSE, KAR VAM NUDI KŠOPP.

V NUJNIH PRIMERIH POKLIČITE NA TELEFONSKO ŠTEVILKO 051 664 464 (Anita).

"NE" zakonu o malem delu

Kot je verjetno znano že vsem, se s strani vlade pripravlja globok poseg v področje študentskega dela. Kaj to pomeni za nas, študente? Ukinjanje študentskega dela in s tem posledično tudi dostopnosti študija za nekatere ter propadanje študentskega organiziranja je vlada fino zapakirala v farso, ki jo lepo povzamejo besede ministra Svetlika: "Še vedno vidimo najboljšo rešitev v tem, da se študentsko delo ne ukine, pač pa se ga na novo uredi znotraj t.i. malega dela."

Vendar stvar niti približno ni tako nedolžna, kot jo želijo prikazati in za seboj potegne mnoge negativne posledice. Eno izmed določil v Izhodišču zakona se nanaša na omejitev števila ur, ki bi jih lahko študent opravil; to je 672 ur letno oz. 14 ur tedensko. Kar v praksi pomeni, da če delate za 4-5€ boste na mesec zaslužili  okoli 200-300€. Če vam bogati očka ne primakne še kakšnega jurja evrov, to pomeni, da boste s tem denarjem lahko plačali stanovanje, mogoče šli za dva vikenda domov, na periferijo, če imate srečo s poceni stanovanjem, bo ostalo še za kakšen sendvič! Poleg tega bo s tem povezanim upadom zaslužkov prek študenskih napotnic prikrajšana tudi štipendijska shema, ki se deloma financira iz tega naslova. Kar ne pomeni več štipendij, kot nas zopet želi prepričati vlada (naj opomnim, da je bilo namesto obljubljenih 10 tisoč štipendij več pod prejšnjo vlado le-teh 4 tisoč manj!), temveč njihovo ponovno upadanje.  Po prepričanju ŠOS-a bo na takšen način približno tretjini študentov onemogočen dostop do študija! Študent, ki redno študira v Ljubljani, kjer nima stalnega prebivališča, v povprečju za študij porabi 510 do 560€ na mesec pri čemer štipendijo (180€) prejema zgolj 23% študentov.